novice

Z vstopom v 21. stoletje so se pogostost, trajanje in intenzivnost vročinskih valov znatno povečali; 21. in 22. tega meseca je globalna temperatura dva zaporedna dneva dosegla rekordno visoko raven. Visoke temperature lahko povzročijo vrsto zdravstvenih tveganj, kot so bolezni srca in dihal, zlasti pri občutljivih skupinah, kot so starejši, kronične bolezni in prekomerna telesna teža. Vendar pa lahko individualni in skupinski preventivni ukrepi učinkovito zmanjšajo škodo visokih temperatur za zdravje.

Od industrijske revolucije so podnebne spremembe povzročile dvig povprečne svetovne temperature za 1,1 °C. Če se emisije toplogrednih plinov ne bodo znatno zmanjšale, se pričakuje, da se bo povprečna svetovna temperatura do konca tega stoletja dvignila za 2,5–2,9 °C. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je prišel do jasnega zaključka, da so človeške dejavnosti, zlasti kurjenje fosilnih goriv, ​​vzrok za splošno segrevanje ozračja, kopnega in oceanov.

Kljub nihanjem se pogostost in trajanje ekstremno visokih temperatur na splošno povečujeta, ekstremni mraz pa se zmanjšuje. Sestavljeni dogodki, kot so suše ali požari v naravi, ki se pojavljajo sočasno z vročinskimi valovi, so postali vse pogostejši in pričakuje se, da se bo njihova pogostost še naprej povečevala.

Nedavna študija kaže, da je med letoma 1991 in 2018 več kot tretjino smrtnih žrtev, povezanih z vročino, v 43 državah, vključno z Združenimi državami, mogoče pripisati antropogenim emisijam toplogrednih plinov.

Razumevanje razširjenega vpliva ekstremne vročine na zdravje je ključnega pomena za usmerjanje zdravljenja pacientov in zdravstvenih storitev, pa tudi za razvoj celovitejših strategij za blaženje in prilagajanje naraščajočim temperaturam. Ta članek povzema epidemiološke dokaze o zdravstvenih nevarnostih, ki jih povzročajo visoke temperature, o prekomernem vplivu visokih temperatur na ranljive skupine ter o individualnih in skupinskih zaščitnih ukrepih, namenjenih ublažitvi teh tveganj.

Izpostavljenost visokim temperaturam in zdravstvena tveganja

Tako kratkoročno kot dolgoročno lahko izpostavljenost visokim temperaturam resno vpliva na zdravje ljudi. Visoke temperature posredno vplivajo na zdravje tudi prek okoljskih dejavnikov, kot so zmanjšana kakovost in količina pridelkov in oskrbe z vodo ter povečan ozon pri tleh. Največji vpliv visokih temperatur na zdravje se pojavi v ekstremnih vročinah, učinki temperatur, ki presegajo zgodovinske norme, na zdravje pa so splošno priznani.

Akutne bolezni, povezane z visokimi temperaturami, vključujejo vročinsko izpuščaj (majhni mehurji, papule ali pustule, ki jih povzroča blokada znojnih žlez), vročinske krče (boleče nehotene mišične kontrakcije, ki jih povzročata dehidracija in elektrolitsko neravnovesje zaradi potenja), otekanje zaradi vroče vode, vročinsko sinkopo (običajno povezano z dolgotrajnim stanjem ali spreminjanjem drže pri visokih temperaturah, deloma zaradi dehidracije), vročinsko izčrpanost in vročinsko kap. Vročinska izčrpanost se običajno kaže kot utrujenost, šibkost, omotica, glavobol, obilno potenje, mišični krči in pospešen pulz; bolnikova telesna temperatura se lahko zviša, vendar je njegovo duševno stanje normalno. Vročinska kap se nanaša na spremembe v delovanju osrednjega živčnega sistema, ko telesna temperatura preseže 40 °C, kar lahko napreduje v odpoved več organov in smrt.

Odstopanje od zgodovinskih temperaturnih norm lahko resno vpliva na fiziološko toleranco in prilagodljivost visokim temperaturam. Tako absolutno visoke temperature (kot je 37 °C) kot relativno visoke temperature (kot je 99. percentil, izračunan na podlagi zgodovinskih temperatur) lahko med vročinskimi valovi povzročijo visoko stopnjo umrljivosti. Tudi brez ekstremne vročine lahko vroče vreme še vedno škoduje človeškemu telesu.

Tudi s klimatskimi napravami in drugimi dejavniki, ki igrajo vlogo v procesu prilagajanja, se približujemo mejam naše fiziološke in socialne prilagodljivosti. Kritična točka vključuje sposobnost obstoječe energetske infrastrukture, da dolgoročno zadovolji potrebe po hlajenju, pa tudi stroške širitve infrastrukture za zadovoljevanje teh potreb.

Populacija z visokim tveganjem

Tako dovzetnost (notranji dejavniki) kot ranljivost (zunanji dejavniki) lahko spremenita vpliv visokih temperatur na zdravje. Marginalizirane etnične skupine ali nizek socialno-ekonomski status so ključni dejavniki, ki vplivajo na tveganje, vendar lahko tudi drugi dejavniki povečajo tveganje za negativne vplive na zdravje, vključno s socialno izolacijo, ekstremno starostjo, komorbidnostmi in uporabo zdravil. Bolniki s srčnimi, cerebrovaskularnimi, dihalnimi ali ledvičnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in demenco, pa tudi bolniki, ki jemljejo diuretike, antihipertenzivna zdravila, druga srčno-žilna zdravila, nekatera psihotropna zdravila, antihistaminike in druga zdravila, bodo imeli povečano tveganje za bolezni, povezane s hipertermijo.

Prihodnje potrebe in smernice
Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi razumeli koristi preprečevanja vročinskih udarov in ukrepov hlajenja na individualni in skupnostni ravni, saj imajo številni ukrepi sinergijske koristi, kot so parki in druge zelene površine, ki lahko povečajo športne dejavnosti, izboljšajo duševno zdravje in socialno kohezijo. Treba je okrepiti standardno poročanje o poškodbah, povezanih s toploto, vključno s kodami Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB), da bi odražali posredne učinke visokih temperatur na zdravje in ne le neposredne učinke.

Trenutno ni splošno sprejete definicije za smrti, povezane z visokimi temperaturami. Jasna in natančna statistika o boleznih in smrtih, povezanih z vročino, lahko skupnostim in oblikovalcem politik pomaga pri določanju prednostnih nalog glede zdravstvenega bremena, povezanega z visokimi temperaturami, in pri razvoju rešitev. Poleg tega so potrebne longitudinalne kohortne študije, da bi bolje določili različne vplive visokih temperatur na zdravje na podlagi značilnosti različnih regij in populacij ter časovnih trendov prilagajanja.

Za boljše razumevanje neposrednih in posrednih vplivov podnebnih sprememb na zdravje ter opredelitev učinkovitih strategij za povečanje odpornosti, kot so sistemi oskrbe z vodo in sanitarijami, energija, promet, kmetijstvo in urbanistično načrtovanje, je treba izvesti večsektorske raziskave. Posebno pozornost je treba nameniti skupinam z največjim tveganjem (kot so skupnosti drugih ras, prebivalstvo z nizkimi dohodki in posamezniki, ki pripadajo različnim skupinam z visokim tveganjem), razviti pa je treba tudi učinkovite strategije prilagajanja.
Zaključek
Podnebne spremembe nenehno zvišujejo temperature ter povečujejo pogostost, trajanje in intenzivnost vročinskih valov, kar vodi do različnih negativnih posledic za zdravje. Porazdelitev zgoraj omenjenih vplivov ni pravična in nekateri posamezniki in skupine so še posebej prizadeti. Treba je razviti intervencijske strategije in politike, usmerjene v določene lokacije in populacije, da bi čim bolj zmanjšali vpliv visokih temperatur na zdravje.