novice

Staranje prebivalstva se eksponentno povečuje, prav tako pa hitro narašča tudi povpraševanje po dolgotrajni oskrbi; Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) približno dva od treh ljudi, ki dosežejo starost, potrebujeta dolgotrajno podporo za vsakdanje življenje. Sistemi dolgotrajne oskrbe po vsem svetu se težko spopadajo s temi naraščajočimi potrebami; Glede na poročilo ZN o napredku pri desetletju zdravega staranja (2021–2023) ima le približno 33 % držav poročevalk dovolj sredstev za vključitev dolgotrajne oskrbe v obstoječe zdravstvene in socialne sisteme. Neustrezni sistemi dolgotrajne oskrbe vse bolj obremenjujejo neformalne oskrbovalce (najpogosteje družinske člane in partnerje), ki ne le igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in delovanja prejemnikov oskrbe, temveč služijo tudi kot vodilo v kompleksnih zdravstvenih sistemih, ki zagotavljajo pravočasnost in neprekinjenost storitev oskrbe. V Evropi oskrbo zagotavlja približno 76 milijonov neformalnih oskrbovalcev; v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) neformalni oskrbovalci v celoti skrbijo za približno 60 % starejših. Zaradi vse večje odvisnosti od neformalnih oskrbovalcev je nujno treba vzpostaviti ustrezne podporne sisteme.

Negovalci so pogosto tudi sami starejši in imajo lahko kronične, krhke ali s starostjo povezane invalidnosti. V primerjavi z mlajšimi negovalci lahko fizične zahteve negovalnega dela poslabšajo ta že obstoječa zdravstvena stanja, kar vodi v večjo fizično obremenitev, tesnobo in slabo samooceno zdravja. Študija iz leta 2024 je pokazala, da so starejši odrasli z neformalnimi odgovornostmi za nego doživeli močno poslabšanje fizičnega zdravja v primerjavi z ne-negovalci iste starosti. Starejši negovalci, ki skrbijo za bolnike, ki potrebujejo intenzivno nego, so še posebej dovzetni za neželene učinke. Obremenitev starejših negovalcev se na primer poveča v primerih, ko negovalci z demenco kažejo apatijo, razdražljivost ali povečane okvare pri instrumentalnih dejavnostih vsakdanjega življenja.

Neravnovesje med spoloma med neformalnimi negovalci je znatno: negovalci so pogosto ženske srednjih let in starejše, zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom. Ženske pogosteje skrbijo tudi za kompleksna stanja, kot je demenca. Negovalke so poročale o višjih stopnjah depresivnih simptomov in funkcionalnega upada kot moški negovalci. Poleg tega breme oskrbe negativno vpliva na vedenje pri zdravstveni oskrbi (vključno s preventivnimi storitvami); Študija, izvedena leta 2020 med ženskami, starimi od 40 do 75 let, je pokazala negativno povezavo med urami negovalnega dela in sprejemanjem mamografije.

Delo oskrbe ima povezane negativne posledice in starejšim oskrbovalcem je treba zagotoviti podporo. Ključni prvi korak pri krepitvi podpore je večja naložba v sisteme dolgotrajne oskrbe, zlasti kadar so viri omejeni. Čeprav je to ključnega pomena, se obsežne spremembe v dolgotrajni oskrbi ne bodo zgodile čez noč. Zato je pomembno zagotoviti takojšnjo in neposredno podporo starejšim oskrbovalcem, na primer z usposabljanjem za izboljšanje njihovega razumevanja simptomov bolezni, ki jih kažejo njihovi oskrbovalci, in jim pomagati pri boljšem obvladovanju bremen in skrbi, povezanih z oskrbo. Pomembno je razviti politike in intervencije z vidika spola, da se odpravi neenakost spolov v neformalni dolgotrajni oskrbi. Politike morajo upoštevati morebitne vplive na spol; na primer, denarne subvencije za neformalne oskrbovalce imajo lahko nenamerne negativne učinke na ženske, kar odvrača od njihove udeležbe na trgu dela in s tem ohranja tradicionalne spolne vloge. Upoštevati je treba tudi preference in mnenja oskrbovalcev; oskrbovalci se pogosto počutijo zapostavljene, podcenjene in poročajo, da so izključeni iz načrta oskrbe pacienta. Oskrbovalci so neposredno vključeni v proces oskrbe, zato je ključnega pomena, da se njihova mnenja cenijo in vključijo v klinično odločanje. Nenazadnje so potrebne dodatne raziskave, da bi bolje razumeli edinstvene zdravstvene izzive in potrebe starejših negovalcev ter da bi lahko oblikovali ustrezne ukrepe. Sistematični pregled študij o psihosocialnih intervencijah za negovalce kaže, da so starejši negovalci v takšnih študijah še vedno premalo zastopani. Brez zadostnih podatkov je nemogoče zagotoviti razumno in ciljno usmerjeno podporo.

Staranje prebivalstva ne bo vodilo le v nenehno naraščanje števila starejših, ki potrebujejo oskrbo, temveč tudi v ustrezno povečanje števila starejših, ki opravljajo negovalno delo. Zdaj je čas, da zmanjšamo to breme in se osredotočimo na pogosto spregledano delovno silo starejših negovalcev. Vsi starejši, ne glede na to, ali so prejemniki oskrbe ali negovalci, si zaslužijo zdravo življenje.