novice

Ali je mogoče odvzeti vzorce tkiva zdravih ljudi za pospešitev medicinskega napredka?

Kako najti ravnovesje med znanstvenimi cilji, morebitnimi tveganji in interesi udeležencev?

Kot odgovor na potrebo po precizni medicini so se nekateri klinični in temeljni znanstveniki preusmerili od ocenjevanja, kateri posegi so varni in učinkoviti za večino bolnikov, k bolj izpopolnjenemu pristopu, katerega cilj je najti pravo terapijo za pravega bolnika ob pravem času. Znanstveni napredek, ki se je sprva odražal na področju onkologije, je pokazal, da je mogoče klinične razrede razdeliti na molekularne intrinzične fenotipe z različnimi poteki in različnimi terapevtskimi odzivi. Da bi opisali značilnosti različnih tipov celic in patoloških entitet, so znanstveniki vzpostavili tkivne zemljevide.

Nacionalni inštitut za sladkorno bolezen ter prebavne in ledvične bolezni (NIDDK) je leta 2017 organiziral delavnico za promocijo raziskav bolezni ledvic. Med udeleženci so bili temeljni znanstveniki, nefrologi, zvezni regulatorji, predsedniki institucionalnih revizijskih odborov (IRB) in morda najpomembneje, pacienti. Udeleženci seminarja so razpravljali o znanstveni vrednosti in etični sprejemljivosti biopsij ledvic pri ljudeh, ki jih v klinični oskrbi ne potrebujejo, ker nosijo majhno, a jasno tveganje za smrt. Sodobne tehnike »omike« (molekularne raziskovalne metode, kot so genomika, epigenomika, proteomika in metabolomika) se lahko uporabijo pri analizi tkiva za razjasnitev prej neznanih poti bolezni in prepoznavanje potencialnih tarč za intervencijo z zdravili. Udeleženci so se strinjali, da so biopsije ledvic sprejemljive izključno za raziskovalne namene, če so omejene na odrasle, ki dajo soglasje, razumejo tveganja in nimajo osebnega interesa, da se pridobljene informacije uporabijo za izboljšanje dobrega počutja pacientov in znanstvenega znanja ter da študijo odobri revizijski organ, IRB.

Na podlagi tega priporočila je septembra 2017 projekt Kidney Precision Medicine Project (KPMP), ki ga financira NIDDK, vzpostavil šest mest za zbiranje tkiva pri bolnikih z boleznijo ledvic, ki niso imeli znakov klinične biopsije. V prvih petih letih študije je bilo opravljenih skupno 156 biopsij, od tega 42 pri bolnikih z akutno okvaro ledvic in 114 pri bolnikih s kronično boleznijo ledvic. Smrtnih primerov ni bilo, zapleti, vključno s simptomatsko in asimptomatsko krvavitvijo, pa so bili skladni s tistimi, opisanimi v literaturi in obrazcih za soglasje k študiji.

Raziskave omike sprožajo ključno znanstveno vprašanje: Kako se tkivo, odvzeto bolnikom z boleznijo, primerja z "normalnim" in "referenčnim" tkivom? To znanstveno vprašanje pa sproža pomembno etično vprašanje: Ali je etično sprejemljivo odvzeti vzorce tkiva zdravim prostovoljcem, da jih je mogoče primerjati z vzorci tkiva bolnikov? To vprašanje ni omejeno na raziskave bolezni ledvic. Zbiranje zdravih referenčnih tkiv ima potencial za napredek pri raziskavah vrste bolezni. Vendar pa se tveganja, povezana z zbiranjem tkiva iz različnih organov, razlikujejo glede na dostopnost tkiva.